Home

    Telefonska centrala

    Telefonska centrala je dvignila raven profesionalnosti v podjetju.

    Ko sem začela delati v manjšem podjetju, nas je bilo zaposlenih le pet. Komunikacija je bila preprosta – vsi smo sedeli v istem prostoru, telefon je bil eden in tisti, ki je bil najbližje, se je pač oglasil. A z rastjo podjetja se je začelo zapletati. Strank je bilo vedno več, klici pogostejši, pogosto napačno preusmerjeni ali sploh neodgovorjeni. Takrat smo se odločili, da potrebujemo boljši sistem in prvič sem se srečala s pojmom telefonska centrala.

    Priznam, na začetku mi je zvenelo zelo zapleteno in tehnično. A ko nam je ponudnik predstavil, kako deluje IP centrala, sem razumela, da gre pravzaprav za zelo logično rešitev. Vsak zaposleni je dobil svojo interno številko, klici so se začeli filtrirati prek avtomatskega odzivnika, stranke so bile usmerjene na pravi oddelek ali osebo brez nepotrebnega prevezovanja.

    Najboljši učinek pa sem opazila pri strankah. Veliko manj je bilo pritožb, da nas ne morejo priklicati, manj zamujenih klicev, manj zmede. Sama sem delala v administraciji in mi je telefonska centrala omogočila, da sem se lažje posvetila delu – klice sem sprejela, ko sem bila na vrsti, ostali pa so jih lahko prevzeli, ko mene ni bilo.

    Telefonska centrala je dvignila raven profesionalnosti v podjetju.

    Zanimivo je, kako tako na videz tehnična stvar vpliva na vsakdanjik v pisarni. Komunikacija je postala bolj urejena, odgovornost bolj jasna. In čeprav mi je bilo sprva vse skupaj odveč, zdaj ne znam več brez. Telefonska centrala se je izkazala kot ena tistih nadgradenj, ki resnično dvignejo raven profesionalnosti v podjetju. Danes, ko slišim avtomatski odzivnik pri drugih podjetjih, točno vem, koliko manj zmede je za kulisami, ker sem šla čez isto izkušnjo.

    Po določenem času smo dodali še možnost snemanja klicev in vpogled v statistiko, kar je še dodatno izboljšalo našo odzivnost. Videli smo, kdaj imamo največ klicev, kdo jih največ prejme in kje lahko še optimiziramo procese.

    Telefonska centrala ni bila le orodje za klicanje, temveč pravi pripomoček za boljše razumevanje strank in njihovega vedenja.…

    Jadralno padalstvo

    Jadralno padalstvo je nekaj, kar je mene od nekdaj zanimalo

    Jadralno padalstvo je res nekaj, kar sem si od nekdaj želela preizkusiti, ampak nikoli nisem želela iti sama. Čisto vse moje prijateljice so se tega pa le tako, da nikoli nisem imela priložnost koga prepričati in ga seveda usmeriti v to smer. Jadralno padalstvo se meni zdi res adrenalinska zadeva in jaz obožujem adrenalin. Ravno zato sem želela preizkusiti to. Kljub temu, da sem preizkusila že res zelo veliko groznih stvari.

    Končno sem praznovala rojstni dan in moj brat mi je za rojstni dan kupil 2 karti za jadralno padalstvo. Ko sem to videla, seveda nisem morala verjeti, ampak zelo hitro me je tudi zaskrbelo, saj nisem vedela, kdo bo šel z mano. Ko sem ga vprašala, če ve kdo slučajno gre z mano, glede na to, da mi je kupil 2 karti se je zelo lepo nasmejal in takoj mi je postalo jasno, da se je on javil. To je pomenilo, da bi lahko šla na jadralno padalstvo s svojim bratom kadarkoli bi želela. Tega sem se res močno veselila in komaj sem čakala, da gremo.Brat je rekel, da si bo načeloma z dopusti in da, ko bo dopust potrjen, lahko greva.

    Jadralno padalstvo je nekaj, kar je mene od nekdaj zanimalo

    Tega dneva sem se resnično veselila in zelo hitro sva ugotovila, da je bil njegov dopust odobrjen in tako so se lahko odpravila. Jadralno padalstvo je bila res neizmerno dobra izkušnja. Z bratom sva bila oba hkrati v oblakih in prav videlo se je, kako sva uživala in da niti malo ni bilo srhljivo. Problem je v temu, da si ljudje jadralno padalstvo predstavljajo, kot da se vržeš iz letala in to je to. Tukaj je bilo popolnoma drugače, saj smo tekli po hribu navzdol in potem smo kar naenkrat vzleteli. Jadralno padalstvo je nekaj, kar ne izvajaš sam, saj nimaš nobenega tečaja kaj šele izpita. Vedno je nekdo s tabo, ki pilotira. Celo pot sem se počutila zelo varno.…

    Trampolini

    Trampolini so prava atrakcija za otroke

    Trampolini so prava atrakcija za otrokePrav spomnim se, kako sem bil v otroštvu vedno navdušen nad trampolini. Velikokrat so namreč imeli postavljene trampoline in tovrstne igralnice v raznih nakupovalnih središčih, kamor sem se vedno rad odpravil. Prav tako se spomnim tistih dni, ko smo šli z starši na plažo, kjer je vedno imel nekdo trampolin, na katerega si se lahko odpravil za nekaj minut. Tako je bila to vedno nekakšna atrakcija, ki sem si jo želel, vendar pa je doma nismo nikoli kupili.

    Nekaj časa nazaj pa sem od sina slišal, da si želi trampolin. Velikokrat smo se namreč odpravili v tiste igralnice s trampolini, kjer je zelo užival, tako da je nekako podedoval to navdušenost od mene. Ko pa me je prosil, če bi doma kupili trampolin, pa sem se prav spomnil te moje želje iz otroštva.

     

    Zaradi tega pa sem si rekel, da mu bom to željo res uresničil. Ker sem vedel, kako sem imel sam rad trampoline, sem si lahko precej dobro predstavljal, kaj bi mu takšen dodatek k našemu vrtu pomenil. Prosto pa prav tako ni bil problem. Za hišo smo imeli ogromen vrt, ki je bil precej neizkoriščen, tako da bi se kakšni trampolini lepo prilegali zraven.

    Najti sem moral torej le še kakšnega ustreznega ponudnika, ki bi nudil kvalitetne trampoline, za katere ne bi spraznil celotne denarnice. Po nekaj iskanja pa so se takšni trampolini tudi našli, odlični za zunanjo uporabo. Tako sem ga kupil in komaj čakal da pride po pošti.

    Ko pa je le prišel tisti dan, ko je zazvonil hišni zvonec in mi je poštar predal ta paket, pa sem sinu pokazal, kaj sem kupil. Celo popoldne sva ga nato sestavljala, ter sem kar videl njegovo veselje, ki ga sploh ni moral zadrževati. Sedaj pa skoraj cele poletne popoldneve preživi na trampolinu ter se igra in skače. …

    Zdravje in dobro počutje

    Kolonoskopija samoplačniško ni le bližnjica do termina

    O kolonoskopija samoplačniško nisem nikoli veliko razmišljala, dokler nisem začela opažati, da nekaj ni v redu. Že nekaj mesecev sem imela težave s prebavo, napihnjenost, občasne bolečine, pa tudi kri na blatu. Najprej sem si govorila, da je to zaradi stresa ali hrane, ampak ko ni minilo, sem šla k zdravniku.

    Napotek za kolonoskopijo sem dobila kar hitro, a ko sem videla, da bom na vrsto prišla šele čez tri mesece, me je stisnilo. Po eni strani sem si želela vedeti, kaj je narobe, po drugi pa si nisem mogla predstavljati, da bom tri mesece živela v negotovosti. Po tehtnem premisleku sem se odločila, da bo kolonoskopija samoplačniško boljša izbira.

    Klicala sem nekaj klinik, primerjala cene in se odločila za eno, kjer so imeli dobre ocene in termin že čez teden dni. Cena ni bila nizka, ampak sem si rekla – gre za zdravje, ne za novo jakno. Čeprav se sliši banalno, je bila kolonoskopija samoplačniško zame odločitev, ki mi je prinesla mir.

    Kolonoskopija samoplačniško ni le bližnjica do termina

    Priprava na poseg ni ravno prijetna. Pitje odvajala in obisk stranišča vsakih nekaj minut ti da jasno vedeti, da to ni običajen pregled. A osebje na kliniki je bilo prijazno, vse so razložili in me pomirili. Poseg sem imela v blagi anesteziji, tako da nisem čutila ničesar. Ko sem se zbudila, je bilo že vsega konec.

    Na srečo ni bilo nič hujšega. Nekaj vnetij in drobnih sprememb, ki jih bodo spremljali, a nič, kar bi zahtevalo operacijo. Ko sem dobila rezultate, sem si oddahnila. Danes z veseljem rečem, da je bila kolonoskopija samoplačniško nekaj najboljšega, kar sem naredila zase.

    Kolonoskopija samoplačniško ni le bližnjica do termina, je izraz tega, da si zdravje postaviš na prvo mesto. In to bi svetovala čisto vsakomur, ki razmišlja, ali se splača. Ja, splača se.…

    Športne nogavice

    Zimske, volnene športne nogavice za v hribe

    Imate tudi vi to težavo, da vas pogosto zebe v noge? Jaz imam s tem bistvene težave in če nimam toplih nog, se hitro tudi prehladim. Tega pred leti nisem imela, očitno leta naredijo svoje. Očitno je moja prekrvavitev kar slaba. Obožujem hribe in večkrat grem na kakšen pohod. Sigurno je to enkrat na teden, če pa mi uspe, pa tudi večkrat. Tukaj pridejo v poštev samo zimske športne nogavice. Ne znam vam povedati, kako drugače se počutim, če si obujem tanjše nogavice. Enostavno me zebe v noge in potem na pohodu ne uživam. 

    Dolgo sem rabila, da sem spoznala, da lahko zimske športne nogavice nosim tudi poleti. Najprej mi je bilo čudno, potem pa sem videla, da to meni paše in sedaj se ne oziram, kaj je prav in kaj narobe. Enostavno delam tako, kot moram. Sedaj sem prepričana, da moja stopala rabijo toploto. Kolikokrat se zgodi, da ko sem doma, grem v predal po volnene športne nogavice. Nobene druge mi ne ogrejejo tako noge, kot mi te nogavice. 

    Doma jih imam kar nekaj. Tako sem se navadila, da ne kupujem nogavic več povsod, vednar vedno naročim iste preko spleta. Dokler mi bodo te športne nogavice ustrezale, jih bom naročevala. Ko pa bom videla, da to ni več to in da moja stopala želijo nekaj drugega, pa bom naročila druge. Ne verjamem pa, da bom kdaj potrebovala tanke nogavice. Mislim pa, da bom vedno rada nosila volnene nogavice. Prav prijetno se počutim v njih. Imam dober občutek in stopala so vedno topla. 

    Zimske, volnene športne nogavice za v hribe

    Zakaj me pogosto zebe v noge, še nisem raziskovala. Mogoče bi, če me zimske športne nogavice ne bi grele v noge. Tako pa sem našla rešitev in zaenkrat je moje počutje dobro. Glavno, da lahko grem enkrat na teden na moj jutranji pohod, kjer se naužijem sončnega vzhoda. …

    Garažna vrata cena

    Garažna vrata cena: pri nekaterih stvareh se res ne splača preveč varčevati

    Prejšnji teden sem se dobila na kavi s prijateljico, ki je ravno zaključila prenovo hiše. Medtem ko sva srkali kavo in klepetali o vsem mogočem, je naenkrat načela temo: garažna vrata cena. Najprej sem mislila, da je to neka običajna zgodba o tem, kako je morala izbrati nova vrata, ampak ne, izkazalo se je, da je imela pravo malo avanturo.  

    Začelo se je s tem, da so njihova stara garažna vrata že kar nekaj let dajala znake, da bi jih bilo treba zamenjati. Bila so stara, lesena, škripala so kot v kakšnem grozljivem filmu in vsakič, ko jih je želela zapreti, je bilo vprašanje, ali se bodo sploh premaknila. Ampak kot po navadi, ker so imeli vedno druge stroške, so menjavo prelagali, dokler ni nekega dne zadeva čisto odpovedala.  

    Njen mož je bil prepričan, da bo nova garažna vrata kupil ‘po najboljši ceni’. Medtem ko je po spletu brskal za ‘garažna vrata cena’, je našel nekega mojstra, ki je ponujal noro ugodno ponudbo in se z njim takoj dogovoril. Ko je garažna vrata pripeljal, so sicer na prvi pogled izgledala v redu, ampak ko so jih začeli montirati, se je začelo zapletati. Najprej niso bila prave velikosti, bila so preozka, tako da je med vrati in steno ostala cela špranja. Potem pa so imeli še težave z motorjem, ki bi moral omogočati avtomatsko odpiranje, a je deloval samo občasno.  

    Garažna vrata cena: pri nekaterih stvareh se res ne splača preveč varčevati

    Ko se je po nekaj dneh vse končno sestavilo, je prijateljica mislila, da je zadeva zaključena. Ampak ne. Prvi večji naliv in dež je začel zamakati v garažo. Na koncu so morali poklicati druge mojstre, ki so vrata na novo namestili in zatesnili, kar je pomenilo, da je bila končna garažna vrata cena precej višja, kot če bi že v začetku vzeli bolj kvalitetno opcijo.  

    Ko mi je zgodbo pripovedovala, se je smejala, ampak takrat ji verjetno ni bilo tako zabavno. Na koncu sva se strinjali: pri nekaterih stvareh se res ne splača preveč varčevati. Sploh pa ne pri nečem, kar boš uporabljal vsak dan.…

    Akumulatorji

    Z novimi topla akumulatorji v hladne dni

    V Rožnatem mestu v Rožni dolini je se je pričela jesen.

    Narava se je obarvala v živopisne barve po mestu je zadišalo po sveže pečenem kostanju. Župan Jure je neizmerno užival v prijetnih jesenskih dnevih. Po službi se je običajno sprehodil po mestu se ustavil pri prodajalcih kostanja, pokramljal z njimi in se nato odpravil na kratek sprehod do parka se usedel na klopco luščil kostanje in si grel roke. Ko je župan Jure pojedel kostanje se je v mraku odpravil proti mestni hiši kjer je puščal svoje kolo in se nameraval podati domov. Ko je prišel do mestne hiše je na parkirišču zagledal vozilo svoje tajnice Francke z dvignjenim pokrovom in Francko kako se sklanja nad motor vozila.

    Z novimi topla akumulatorji v hladne dni

    Župan Jure je pristopil in povprašal Francko kakšne težave ima z vozilom. Francka ni vedela kaj je narobe vendar avto ni hotel vžgati. Pravzaprav je bil popolnoma brez elektrike. Župan Jure je poskusil vžgati vozilo usedel se je v avto obrnil ključ toda zgodilo se ni nič. Takrat je opazil da je stikalo za luči še vedno v položaju za prižgane luči.

    Takoj mu je bilo jasno kaj se je zgodilo. Francki je povedal da se je spraznil akumulator ker je pustila luči avtomobila prižgane. Svetoval ji je da pokliče avto asistenci in da ji oni pomagajo vžgati avto. Skupaj sta poklicala avto asistenco, ki je v dobrih desetih minutah prišla, na parkirišče pri mestni hiši. Z baterijsko napravo ki se priklop na topla akumulatorji in vžge avto. Ko sta uredila vse formalnosti je svetoval Francki naj se odpelje do prodajalne rezervnih delov kjer se prodajajo novi topla akumulatorji saj je star popolnoma prazen. Ko je vstopila v trgovino so bili v kotu zloženi topla akumulatorji.

    Vprašala je prodajalca kateri topla akumulatorji so pravi za njen avto. Prodajalec ji je svetoval kateri akumulator je pravi in ji ponudil tudi zamenjavo akumulatorja s starim.…

    Košarkarski koši

    Bili smo v trgovini, kjer so bili košarkarski koši in izbrali enega

    Vreme se je uredilo in otoplilo in pričeli smo z delom okoli hiše. Počistili smo suhe veje, ki so ležale po tleh, pograbili nekaj listja. Počasi smo prinesli iz garaže klopi in mizo, ter uredili zunanjo teraso. Poklicali smo sina, da nam je pomagal.

    Ko smo bili že nekaj časa zunaj okoli hiše, se je sin spomnil, da bi lahko naredili prostor za košarko oziroma bi postavili samo koš. Ob koncu zelenice je bil prazen prostor ravno pravšnji, da bi bilo mesto za koš. Z možem sva se pogledala in rekla, da pa res ni slaba ideja. Lahko bi res postavili koš. In že sta s sinom merila prostor in razmišljala o košu. Rekla sta, če gremo v trgovino, kjer so košarkarski koši, da pogledamo kaj bi kupili. Najprej sem jima rekla, da naj gresta kar sama, ker sem jaz imela še nekaj za uredit, potem pa sem si premislila in šla z njima. Prišli smo v trgovino, kjer so bili košarkarski koši in se sprehodili po njej. Imeli so različne vrste košev od cenejših do zelo dragih profesionalnih. Bili so fiksni, taki, ki se uporabljajo v dvoranah in so pritrjeni na tla ali na steno in so kar stabilni. Videli smo tudi profesionalne koše, tudi dvoranske, takšne, ki jih uporabljajo V NBA ligi in drugih. Tabla, ki jo imajo ti košarkarski koši je iz kaljenega stekla in obroč je na vzmet.

    Bili smo v trgovini, kjer so bili košarkarski koši in izbrali enega

    Imajo led osvetlitev in avtomatski semafor. Tega res ne bomo kupili, sem rekla, je bil zelo drag. Mini koš pa tudi nam ni bil všeč. Mislim, da smo se kar vsi skupaj odločili za fiksnega, cena je bila zmerna, in bil bo trdno postavljen. Mož in sin sta odšla do prodajalca in ga izbrala.

    Dobro, da smo imeli prazen prtljažnik avtomobila, da smo ga lahko strpali v avto. Čeprav je bil zložljiv, je zavzel ves prostor prtljažnika.…

    Majice

    Moje promocijske majice so se preveč nakopičile

    Kaj početi na hladno in deževno aprilsko nedeljo.

    Potikam se sem in tja po hiši in ne vem kaj bi sam s seboj. Hodim od hladilnika pa do televizorja in spet obratno. Nič, spravim se na garderobno omaro. Bom pospravil zimsko garderobo in pregledal in pripravil poletno. Zimske jakne in puloverji ter zimske majice gredo v predal pod posteljo. Na policah pustim samo promocijske majice našega pikado kluba, ki mi bodo tudi v poletnih mesecih prišle prav. Omaro osvežim še s pobrisanim prahom in novimi vrečkami lavande, ki služijo zaščiti pred nadležnimi molji.

    Z leti igranja so promocijske majice naredile kar velik kup v omari. Bo treba narediti malo selekcije in kaj starih majic tudi zavreči. Iz predala pod posteljo na njo zložim vso letno garderobo. Še dobro, da pred vsakim menjavanjem garderobe, tisto, ki je za pospravit, prej operem, tako, da je čista pripravljena na naslednjo sezono. Mah, pospravim tudi zimske promocijske majice, saj sem pozabil, za poletje imam tanjše majice. Te zimske so debelejše in ne bodo primerne za igranje v poletnih mesecih, ko se temperatura povzpne vse do trideset stopinj. Pograbim cel kup in ga polovico stlačim v pralni stroj. Bo treba dva krat napolnit stroj, toliko jih je. Zdaj pa počasi zlagam kratke hlače na polico. Dovolj jih bo za letošnjo sezono. Nič novih ne potrebujem.

    Moje promocijske majice so se preveč nakopičile

    Pri kratkih majčkah pa je druga pesem. Bo treba se spravit v trgovine po nakupih. Skoraj sem brez, samo nekaj jih je ostalo. Promocijskih pa spet cel kup. Tudi tukaj naredim selekcijo in kar dober ducat jih zavržem. Moja se samo nasmiha, ko me pride pogledat v sobo, če še diham. Jaz pa besen kot ris, ko bom moral hodit po trgovinah.

    Nisem ravno pristaš nakupovanja in sprehajanja po velikih trgovskih centrih. Kar nekakšen odpor imam proti temu. Pa bom moral, saj vemo kaj se govori, kar se mora ni težko.…

    Hotel Bovec

    Rezervirali smo hotel Bovec za zimske počitnice

    Bližale so se počitnice in odločiti smo se morali, kam bomo šli malo na oddih. Bile so krajše zimske počitnice, zato smo se odločili, da ne bomo potovali daleč in bomo izbrali destinacijo kar doma.

    Ko smo tako premišljevali, smo se odločili, da bomo šli v Bovec v čudovito naravo in da bomo tokrat rezervirali hotel Bovec, saj smo bili vedno v apartmajih in drugih nastanitvah. Mož je vzel računalnik in po spletu rezerviral nekaj dni. Sama lokacija, kjer je hotel Bovec je zelo dostopna za vse tamkajšnje kulturne znamenitosti, druge aktivnosti za družine pohodnike in adrenalinske dejavnosti. Rezervirali smo od ponedeljka do petka. Za spakirat kovčke smo potrebovali malo časa, saj tokrat nismo nosili s seboj potrebščin za kuhinjo. Tokrat se bomo prehranjevali v hotelu in v tamkajšnjih lokalnih domačih gostilnah. Že sama sem komaj čakala dan, da odrinemo, kaj šele otroci. Odšli smo zgodaj zjutraj, da bomo imeli kaj od dneva, da ga takoj izkoristimo. V načrtu smo imeli največ pohodništva. Zaradi vremena tokrat nismo vzeli s seboj koles. Ko smo prispeli, smo se najprej prijavili v hotel Bovec in odnesli stvari iz avta. Malo smo se okrepčali in odpočili, saj je bila vožnja kar naporna. Preoblekli smo se in šli na prvi pohod. Za naslednji dan smo določili zipline. Fantje so bili zelo navdušeni, njim je bilo to najbolj všeč. Povsod, kjer smo hodili je bila prečudovita narava, ki nas je obdajala in prevzemala. Ogledali smo Kluže zgodovinsko trdnjavo danes muzej. Privoščili smo si domače bovške jedi v tamkajšnjih gostilnah in restavracijah. Vsi ponujajo lokalno in mednarodno hrano, ter dosti klasičnih jedi.

    Rezervirali smo hotel Bovec za zimske počitnice

    Ogledali smo si tudi izvir Soče in se sprehodili ob njej. Neverjetno, kakšne smaragdne barve je bila. Spremljali smo nekaj kajakašev, kako so kljubovali reki. Tokrat se nismo odločili za rafting, ker je bilo ravno zadnje dni malo slabše vreme.

    Dnevi so se obrnili hitro in morali smo že iti domov.…