Izola restavracija za vedno v spominu
Mestece Izola sem začela dobro spoznavati pri petnajstih letih, ko sem se tja preselila ob pričetku srednje šole. Bilo je dobro znano ribiško mesto z številnimi dobrimi lokali. Priznana Izola restavracija, ki se je nahajala v neposrednem centru, je vedno pritegnila mojo pozornost. Stala je v pritličju mogočne stare stavbe, ki se je ponašala z lepo prenovljeno fasado. In prav zato me mogoče izgledala tako veličastno.
Ker sem bila takrat veliko premlada in ne finančno odvisna oseba si vsekakor nisem mogla privoščiti, da bi bila Izola restavracija moja točka obeda. Velikokrat sem se sprehajala mimo in opazovalo ljudi kako se veselijo v dobri družbi, nazdravljajo s kozarcem rujnega in kako jim natakarji na mize odlagajo bogato obložene krožnike.
Na njih sem videla:
- velike ribe, ki so omamno dišale, poleg pa še blitve in krompirja v izobilju
- škampe, ki so klicali po tem, da si umažeš roke in jih nato umiješ v vodi z limono
- namaze vseh vrst in barv s katerimi bi pojedla celo štruco kruha in še pomazala z zadnjim koškom.
Glede na vse to vam lahko zagotovo mirno priznam, da je bila restavracija Izola vedno moja velika želja. Vsakokrat ko sem šla mimo sem si ob pogledu na zadovoljne goste predstavljalo kaj praznujejo. Če je bila družba velika sem imela v mislih okroglo rojstnodnevno zabavo. Če sem videla samo par, ki se nežno pogleduje, sem si predstavljala, da praznujeta v restavraciji Izola obletno, ki jima bo ostala vedno v spominu. Včasih sem videla tudi koga, ki je čisto v miru obedoval sam in takrat sem si predstavljala, da je oseba najbrž na službeni poti. Tudi natakarji so vedno izgledali tako lično urejen in prijazni. Za piko na i pa me je vedno pritegnil bogat šopek sezonskega cvetja, ki je bil postavljen čisto na vsaki mizi. Poleg vonja hran mi je restavracija Izola zagotovo ostala v tako lepem spominu zaradi tako prijetnega vonja po cvetju.…