Utrujenost pri otrocih

Dandanes je utrujenost že kar pogosti pojav pri odraslih, ne prizanese pa tudi otrokom, saj imajo nekateri ob šoli še določene dejavnosti, za vikende pa starši organizirajo dolge izlete. Včasih se vprašam, zakaj je to potrebno, ali se starši želijo dokazovati zaradi otrok, ali enostavno ne pustijo, da bi uživali to otroštvo, ki ga itak nimajo veliko.

Večina bi kar najraje videla, da se otroci obnašajo odraslo in jim vzamejo to igrivost, nagajivost, ki je še kako pomembna pri otrocih in potem se čudijo, ko nastopi utrujenost in otroci postanejo zamorjeni, brez volje in tako naprej. Sama sem mama, ki otroku pustim otroštvo in želim, da ko bo velik, da se bo spominjal otroškega igranja, smeha in nagajivosti, ki jih je počel, nikakor nočem resnega otroka, hočem, da se smeji, da je dobre volje, da leta po dežju in da zvečer zadovoljen zaspi, to pa je tista zdrava utrujenost, katera šteje veliko.

Poznam prijateljico, ki ima dve hčerke, obe sta še majhni, vendar vedno me preseneti njihovo obnašanje, vedno sedijo pri miru, kot da bi bile prestrašene, delajo po navodilih staršev in čez teden imajo zraven šole še 4 dejavnosti, utrujenost konec tedna je pri njih stalnica. Vendar pri njih ne vidim tiste sreče v očeh. Včasih mi prijateljica odkimava z glavo, ker vidi, kako živahnega sina imam, kakor da bi mi želela reči, da ga moram lepše vzgajati in mu postaviti meje. Takrat bi ji najraje rekla, da naj pogleda mojega sina in svoje hčere, pa mi pove kateri otrok je spontan in srečen, to šteje.  Včasih se vprašam, če so pridni otroci tisti, kateri starši to želijo, da nimajo dela z njimi, ne pa zato ker to dejansko so. Njene hčerke imajo zvečer tisto nezdravo utrujenost, moj sin pa se več čas smeje in je srečen, po očeh sodeč. Sama sem prepričana, da so preveč pridni otroci nesrečni in se ne znajo izražati, kaj pa to prinese v odrasli dobi pa je nekaj drugega, jaz bom delala na tem, da bo pri mojem otroku tista pozitivna utrujenost vsak dan.